40. sezona GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 2025 / 26

 

PRELISTAJ ABONMAJSKO KNJIŽICO

 

GLEDALIŠKE PREDSTAVE

BALADA O TROBENTI IN OBLAKU, drama (21. 10. 2025)

Mini teater Ljubljana

TRIJE MILIJONI MINUT, psihološki triler (11. 11. 2025)

Mestno gledališče Ljubljana

 LAPONSKA, božična komedija (23. 12. 2025)

Gledališče Koper

 GOSPODARJI NEUMNOSTI, humoristična tragedija (20. 1. 2026)

Prešernovo gledališče Kranj

 64, urbana drama (23. 2. 2026)

SNG Nova Gorica

 

PODROBEN PROGRAM ABONMAJA si lahko preberete v KNJIŽICI

---

Vpis bo potekal od 29. 9. do 3. 10. 2026 (prvi teden  za obnovitev abonmajev, abonenti, ki želite obdržati sedež) in od 6. do 10. 10. 2025 za nove abonente.

Vpis bo na blagajni Kinogledališča in elektronsko preko spletnega obrazca.

 

---

40. ABONMAJSKA SEZONA 2025 / 26

OPISI PREDSTAV

 

21. 10. 2025

BALADA O TROBENTI IN OBLAKU, drama

Mini teater Ljubljana

Avtor: Ciril Kosmač
Režiser: Žiga Hren
Predstava je magistrsko delo režiserja Žige Hrena.
Dramaturginja: Iva Štefanija Slosar
Scenografinja: Karolína Kotrbová
Kostumografinja: Nina Čehovin
Izbor glasbe in oblikovanje zvoka: Lucas Carboni Kopše in Žiga Hren, avtor skladbe “Majcnova pesem”: Lucas Carboni Kopše
Oblikovanje luči: Domen Lušin
Lektor: Martin Vrtačnik

Igrajo: Neža Dvorščak, Alja Krhin, Marko Rafolt in Jure Šimonka

Predstava traja 160 minut z vmesnim odmorom.

Balada o trobenti in oblaku znotraj okvirne pripovedi o pisatelju pripoveduje zgodbo primorsko tolminske kmetije. Ta pripoved ni le zgodba o Jerneju Temnikarju, starem kmetu in njegovem junaštvu ampak o tem, kaj junaštvo prinese s seboj in kaj za njim ostane. Prav zato je za razumevanje dela pomemben zunanji okvir – pripoved o pisatelju Majcnu, ki poskuša napisati zgodbo o junaku. Že na začetku izvemo, da je Temnikarjeva odprava na ubojstvo belogardistov, ki so se podali ubiti partizane, junaško dejanje. Tudi zgodbe o junakih so jasne. Ne osredotočajo se na dejstvo, ali bo junak uspel (če ne bi, potemtakem ne bi bil junak in o njem ne bi pisali), temveč razkrivajo kako in s katerimi izzivi se bo moral soočiti, preden bo na robu svojih zmožnosti vendarle dosegel svoj cilj. (Iva Štefanija Slosar)

Ta zgodba se dogaja v trenutku, ko naša preteklost postane sedanjost.
To je zgodba o soočenju s samim sabo.
Ta predstava je zame soočenje s samim sabo. (Žiga Hren)

Predstava je prejela Borštnikovo nagrado 2025 za posebni dosežek po presoji žirije
Za poglobljen pristop h konceptu in izvedbi predstave Balada o trobenti in oblaku.

---

11. 11. 2025

TRIJE MILIJONI MINUT, psihološki triler

Mestno gledališče Ljubljana

Avtor: José Cabeza
Prevajalec: Ignac Fock
Režiserka in avtorica priredbe: Barbara Hieng Samobor
Dramaturginja: Eva Mahkovic
Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar
Kostumografka: Bjanka Adžić Ursulov
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik
Oblikovalec tona: Sašo Dragaš

Igrajo: Judita Zidar, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Ana Pavlin k. g. / Diana Kolenc k. g., Klara Kuk, Jana Zupančič

Trajanje: 1 ura 15 minut in nima odmora.

Štiri prijateljice so dolgoletne družabnice ustanoviteljice uspešnega podjetja. Poleg uspeha in mnogih skupnih spominov jih druži tudi »poslovna skrivnost«. Že nekaj časa vodijo dvojno knjigovodstvo: denar prenakazujejo v Švico in tako utajujejo davke. Nenadoma pa njihova vodja izve, da jim sledi finančna policija in da lahko agenti vsak čas zahtevajo vpogled v računalnike in druge dosjeje. Odvetnica ponudi izhod: če ena izmed družabnic prepiše zatajeni dobiček nase, bo krivda padla le nanjo. Ta, ki bi se žrtvovala, bi šla v zapor za predvidenih sedem let ter rešila preostale tri in tudi podjetje. Vznemirjena četverica najame mediatorko, ki naj bi jim pomagala doseči (spo)razumno izbiro. Elementi podjetniškega trilerja in kriminalne drame se med mediacijo sprevržejo v napeto igro psihologij.

Ko gre za sedem let življenja, ko gre za sedem let, ki se vrinejo v obdobje med tridesetim in štiridesetim letom, je razlika med moško in žensko situacijo precej velika. (Eva Mahkovic, gledališki list)

Uprizoritveno besedilo Trije milijoni minut, ki je nastalo na podlagi scenarija za film in igre 7 let (7 años). Film je nastal v Netflixovi produkciji leta 2016 in je bil prvi film, ki ga je omenjeni spletni ponudnik video vsebin posnel v španskem jeziku. Filmski uspešnici je sledilo že več gledaliških priredb.

---

23. 12. 2025

LAPONSKA, božična komedija

Gledališče Koper

Avtor: Cristina Clemente, Marc Angelet
Prevajalka: Marjeta Drobnič
Rrežiserka: Nenni Delmestre
Avtorica narečne priredbe in lektorica za narečje: Patrizia Jurinčič Finžgar
Sscenografka, kostumografka in glasbena opremljevalka: Lina Vengoechea
Lektor: Martin Vrtačnik
Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž
Asistentka režije: Renata Vidiči

Igrajo: Urška Taufer, Luka Cimprič, Rok Matek in Nika Rozman

Trajanje: 1 ura 10 min in nima odmora.

Dogajanje komične drame Laponska se začne le nekaj trenutkov za tem, ko deklica pove bratrancu resnico o Božičku, kar pri dečku izzove razočaranje in žalost, pri starših pa »razpravo« o resnici in laži, pravici do razkritja iluzij in o nujnosti pogovorov o manj prijaznih dejstvih. Medtem ko primorski par temperamentno zagovarja življenje v iluziji in dokazuje, da so za laganje potrebne večje intelektualne spodobnosti kot za resnico, jima Finec očita, da sina vzgajata v laži in da le resnica lahko osvobaja. Toda kmalu se razkrije, da ima tudi on svojo resnico, ki jo le s težavo prizna, in da vsak trenutek ni primeren za njeno izrekanje. Prepir med sestrama in njunima soprogoma ter razpravo o tem, ali nek pojav imenujemo laž ali metafora, na koncu vendarle otopli čarobni dogodek, aurore borealis, naravni pojav, ki je tako preprost za razumevanje in obenem tako čaroben v svoji lepoti, saj v njem prepoznamo hkratnost dejstva in iluzije.

Odločitev za rabo primorščine se izkaže za pravo izbiro, saj učinkovito vzpostavi ločnico med ljudmi, ki sicer govorijo isti jezik, a se vendar med seboj bolj slabo razumejo. Jedro komičnosti teksta je izrazito konverzacijsko in v tem pogledu so detajli, aktualizirani skozi prizmo slovenskega primorskega prostora, tisti, ki publiko še dodatno povabijo k simpatiziranjem z odrskimi akterji. (Ana Obreza)

---

20. 1. 2026

GOSPODARJI NEUMNOSTI, humoristična tragedija

Prešernovo gledališče Kranj

Avtor: Jure Karas
Režiserka: Tijana Zinajić
Dramaturg: Jure Karas
Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar
Kostumograf: Matic Hrovat, avtor glasbe
Korepetitor in pianist: Anže Vrabec
Koreografka in avtorica scenskega giba: Lada Petrovski Ternovšek
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta
Oblikovalec maske: Matej Pajntar

Igrajo: Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Borut Veselko in Suzana Krevh k. g.

 Trajanje: 1 ura 20 minut ter nima odmora.

Tema, ki jo na svoj specifičen družbenokritičen humor Jure Karas izpostavlja tokrat, je večna tema odnosa med Gospodarjem in Hlapcem: Kdo so naši Gospodarji? Kaj jim podeljuje moč, da krojijo naše usode? In kakšne medčloveške odnose imamo dandanes v družbi, ki stavi le na individualizem in egoizem?

Predstava prinaša krohot z veliko premisleka. Smejali se bomo in ne bomo niti točno vedeli, kdaj bomo dojeli, da smo to mi. Delamo se norca iz bogatih, iz kapitalizma, iz konstantnega nezadovoljstva, iz tega, da rabimo vedno več, nič nam ni dosti. Še vedno pa smo samo ljudje, ki se bojimo in iščemo svoj prostor. Če smo iskreni do sebe, se lahko prepoznamo v skoraj vseh likih. (Tijana Zinajić)

Ljudje smo v osnovi razumna bitja – kadar nas ne prevzemajo sile napuha, pohlepa, ljubosumja ali čisto običajne neumnosti. Potomci bogov, plešasti šimpanzi, večno na pol poti med plemenitostjo in primitivizmom, se strastno borimo s svetom in še bolj strastno – sami s seboj. Pravila, ki smo si jih postavili sami, neprestano in z veseljem kršimo. Sisteme, ki jih gradimo v želji, da bi vnesli vsaj nek navidezni red v to vesolje neskončnih možnosti, rušimo takoj, ko nam jih uspe postaviti. Eni drugim in sami sebi zastavljamo nemogoče cilje in zahteve, v imenu katerih potem lahko obupujemo, preklinjamo, pregorevamo in snemamo romantične komedije. Medčloveški odnosi so najbolj iskren odraz nas samih: na videz racionalni, v resnici pa globoko nenavadni. O tem, kakšni so in kako se temu smejati, govori predstava Gospodarji neumnosti v seriji globoko neresnih prizorov. Gospodarji so humoristična tragedija o odnosih – ljubezenskih, gospodarskih in družbenih. (Jure Karas)

---

23. 2. 2026

64, urbana drama

SNG Nova Gorica

Avtor: Tena Štivičić
Prevajalka: Dijana Matković
Režiserka: Nina Šorak
Dramaturg: Milan Ramšak Marković
Lektorica: Anja Pišot
Scenografinja: Urša Vidic
Kostumografinja: Tina Pavlović
Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič
Oblikovalec svetlobe: Marko Vrkljan
Oblikovalec zvoka: Jure Mavrič

Igrajo: Nika Rozman k. g., Jure Kopušar, Helena Peršuh, Radoš Bolčina, Urška Taufer, Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Brigita Gregorič

Trajanje: 2 uri in nima odmora.

Eva in Danijel sta par, ki si želi otroka, a je pri tem neuspešen. Oba se približujeta štiridesetemu letu, zaradi česar je verjetnost za uspešno oploditev vedno manjša, pri čemer se še vedno borita za materialno eksistenco. Odločita se za obravnavo v ambulanti za neplodnost in število 64 v naslovu pomeni število hormonskih injekcij, ki si jih mora Eva sama vbrizgati v spodnji del trebuha. Vendar tudi za ta izčrpavajoč postopek nihče ne zagotavlja, da bo na koncu uspešen.

Problem neplodnosti je v zahodni družbi vedno bolj prisoten (statistično je vsak šesti par v Sloveniji neploden), za kar pa ni nujno vedno razlog previsoka starost pri odločanju za prvega otroka (zaradi študija, kariere in materialne varnosti), ampak gre za širši fenomen, o katerem se zelo malo govori. Je tabu tema, ker je boleča tema.  (Nina Šorak)

64, eno zadnjih dramskih besedil sodobne hrvaške pisateljice Tene Štivičić, je urbana drama z elementi humorja in govori o izjemno aktualni težavi, ki se vse pogosteje pojavlja v zahodni družbi. Pari se – največkrat zaradi materialnih razlogov – vedno kasneje odločajo za prvega otroka, kar povzroči, da so zapleti pri nosečnosti ali celo nezmožnost zanositve čedalje bolj prisotni. Vse pogostejša je tudi neplodnost pri mlajših. Statistika kaže, da v zahodni družbi rodnost pada, vedno več parov je neuspešnih pri naravni zanositvi, vedno manj je otrok. Režiserka Nina Šorak, sicer tudi dramaturginja in avtorica, pripada generaciji žensk, ki je soočena z odločitvijo: otrok ali kariera. Pereče vprašanje, ki si ga kot družba sploh ne bi smeli zastavljati, saj bi moral biti odgovor namesto »ali–ali« odločen »in« … A se kljub vsemu vedno znova znajde na dnevnem redu mladih žensk, ki povrh vsega o tem niti ne smejo govoriti, saj je ta tematika prepredena tako s patriarhalnimi pričakovanji kot z radikalnimi feminističnimi rešitvami. Z izjemno prodorno družbeno kritično uprizoritvijo želimo obravnavano temo podpreti v javnem diskurzu.

---