40. sezona GLASBENEGA ABONMAJA 2025 / 26 

 

PRELISTAJ ABONMAJSKO KNJIŽICO

 

 

KONCERTI

 

KONCERT GLASBE IZ FILMOV (4. 11. 2025)

Drago Ivanuša Kino kvartet, gostja Manca Trampuš (Koala Voice)

TESLA, glasbeno gledališki spektakel (3. 2. 2026)

Janez Dovč

SREČKU KOSOVELU, nova slovenska glasba za tenor in harmoniko (marec 2026)

Žiga Čopi – tenor, Teja Udovič Kovačič – harmonika

TRIAKONTA, posvečeno najdbi najstarejšega glasbila na svetu (april 2026)

Jazz Punt Big Band in Boštjan Gombač

GLASBA PRIPOVEDOVALKA NAJLEPŠIH ZGODB, koncert ob 100-letnici zbora (9. 5. 2026)

Akademski PZ Tone Tomšič

 


Vpis pa bo potekal od 29. 9. do 3.10. 2026 (prvi teden za obnovitev abonmajev, abonenti, ki želite obdržati sedež) in od 6. do 10.10. 2025 za nove abonente.

Vpis bo na blagajni Kinogledališča in elektronsko preko spletnega obrazca.


40. ABONMAJSKA SEZONA 2025 / 26

KONCERTI

 

4. 11. 2025

KONCERT GLASBE IZ SLOVENSKIH FILMOV

Drago Ivanuša Kino kvartet, gostja Manca Trampuš (Koala Voice)

Umetniška zasedba: Drago Ivanuša – klaviature, harmonika, Kristijan Krajnčan – violončelo, Žiga Golob – kontrabas, Blaž Celarec – bobni, tolkala
Posebna gostja: Manca Trampuš – vokal,
Andrej Hajdinjak – oblikovanje svetlobe

 Projekt je nastal v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.

Gre za nov projekt Draga Ivanuše, ki je navdih našel v nepozabnih delih slovenskih filmskih ustvarjalcev. S prihodom nove generacije filmarjev v Sloveniji v devetdesetih in novem stoletju – Janez Burger, Jan Cvitkovič, Damjan Kozole, Vinci Vogue Anžlovar, Igor Šterk, Andrej Košak in drugih, je takratni slovenski film preveval optimizem in nastajali so zanimivi filmi, ki so komunicirali z občinstvom. Filmska glasba je bila drugačna, sveža, poslušali so jo lahko tudi izven kinodvoran.

Konec 90′ je še obstajala določena naivnost, kapitalizem nas še ni čisto osvojil, v ospredju so bile človeške teme, hkrati so bili mnogi globoko poetični in lepi. In da, izgledalo je, kot da prihodnost še obstaja. Danes, ko je od takrat minilo 20 in več let, lahko z distanco spoznavamo, kako so omenjeni filmi vplivali na naš čas in na družbo v kateri smo takrat živeli, dovolj časa je preteklo, da lahko te filme in njihov čas ponovno začutimo – skozi glasbo.

Pri koncertu ne gre zgolj za preigravanje filmskih tem, ambicija je večja, ustvariti nekaj novega, nekaj kar zveni vsekakor kot sedanjost in se napaja iz spominov na nek drug čas. Pomemben element koncerta je vizualni del, video in svetloba, ki podobno kot glasba z uporabo filmskega materiala stremi k ustvarjanju novih podob. Glasba in odrsko vizualno sta v tem primeru kot filmska leča, skozi katero gledamo nekaj, kar smo že nekoč videli in slišali – tokrat na novo.

Drago Ivanuša je za glasbo prejel dve nagradi vesna na Festivalih slovenskega filma. (Ruševine, Circus Fantasticus režiserja Janeza Burgerja), film Kruh in mleko režiserja Jana Cvitkoviča, za katerega je Ivanuša prav tako napisal glasbo, je prejel leva prihodnosti v Benetkah. Filmi z njegovo glasbo so prejemali nagrade na številnih filmskih festivalih po svetu, 2023 pa je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada.

Foto: Urška Boljkovac, Kino Šiška


3. 2. 2026

TESLA, glasbeno gledališki spektakel

Avtor koncepta, glasbe in izvedba: Janez Dovč
Režija: Marko Bratuš
Scenarij: Ana T. Kus in Janez Dovč
Narator: Gregor Budal, glas Nikole Tesle: Alojz Svete, ženska glasova: Petra Trobec in Jasna Klinc
Kostumografija: Dajana Ljubičić
Scenografija: Janez Dovč, Marko Bratuš, Ana T. Kus
Strokovni sodelavci: Andrej Detela, dr. Miro Rozman, Janko Rožič, Miro Dovč, Igor Vuk, dr. Nejc Likar, dr. Andrej Gams, Andrej Kobal, dr. Vid Podpečan, IJS, Odsek za tehnologije znanja
Oblikovanje luči: Samir Botonjić
Produkcija: Cankarjev dom in Celinka.si

Trajanje: 60 minut

Osrednja osebnost glasbeno-gledališke predstave Tesla je izumitelj Nikola Tesla, za katerega številni trdijo, da je »človek, ki je izumil 20. stoletje«.

Predstava se sprehodi skozi devet poglavij Teslovega življenja, ki z glasbo, poskusi, biografskimi odlomki in citati nazorno predstavijo svet Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanistične želje po izboljšanju sveta za naslednje generacije.

Namen glasbeno-gledališkega spektakla pa ni zgolj zgodovinski pregled življenja enega najvplivnejših znanstvenikov, ampak predvsem predaja njegovega sporočila zanamcem, ki jim polaga na srce, naj sodelujejo pri gradnji Novega sveta, ki »ne bo svet zatiranih in ponižanih, temveč svobodnih ljudi in narodov, enakovrednih v dostojanstvu in spoštovanju sočloveka«.

Predstava je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza Dovča ter v sebi združuje njegova najljubša svetova: fiziko in glasbo. Skupna točka obeh, kot tudi vrste izumov Nikole Tesle, je resonanca, fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumentov ter je ključen tudi pri sobivanju s sočlovekom in naravo.

Foto: Cankarjev dom


CIKEL MLADA GLASBA: Abonmajski cikel Mlada glasba predstavlja mlada glasbena imena in navdihujoče zasedbe, ki jih sestavljajo perspektivni glasbeniki z izvirnimi kulturnimi projekti.

marec 2026

SREČKU KOSOVELU, nova slovenska glasba za tenor in harmoniko 

Žiga Čopi – tenor, Teja Udovič Kovačič – harmonika

V letu 2026 obeležujemo 100. obletnico smrti enega najizrazitejših slovenskih pesnikov – Srečka Kosovela. Ob tej priložnosti nastaja poseben koncertni program, ki združuje novo vokalno-instrumentalno glasbo z močnimi sporočili Kosovelove poezije. V koncertnem sporedu bodo zazvenele novo nastale skladbe priznanih slovenskih skladateljev za tenor in harmoniko, na besedila Srečka Kosovela, napisane posebej za ta projekt. Svoja dela so v projekt prispevali Ambrož Čopi, Andrej Makor, Federica Lo Pinto, Črt Sojar Voglar, Martin Vasle, Tine Bec, Matej Kastelic, Žiga Čopi, Tadeja Vulc in Vitja Avsec. Vsaka skladba odraža sodobni skladateljski izraz in globoko spoštovanje do Kosovelovega umetniškega izročila, ki v današnjem času zveni še posebej aktualno.

S programom želimo občinstvu predstaviti inovativno zvočno izkušnjo, ki skozi intimen dialog tenorja in harmonike prepleta krhkost in moč pesnikove misli, uporniško lepoto besede in njeno zvočno interpretacijo.

Žiga Čopi – tenor je tenorist mlajše generacije, ki prepriča s svojo muzikalnostjo, tehnično dovršenostjo in izrazno poglobljenostjo. Je član programa za mlade pevce Firenze Mascarade Opera, kjer se izpopolnjuje pri profesorju Jamesu Plattu. V Sloveniji študira petje pri prof. Editi Garčević Koželj na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V zadnjih sezonah je nastopil z vrhunskimi ansambli. Poleg pevskega udejstvovanja se posveča tudi skladanju – njegova dela so izvedli priznani evropski ansambli.

Teja Udovič Kovačič – harmonika je dvakratna prejemnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo UL in večkratna zmagovalka državnega tekmovanja TEMSIG (2023, 2020, 2017, 2011) ter številnih mednarodnih tekmovanj. Kot solistka nastopa s priznanimi orkestri, študij harmonike je “summa cum laude” zaključila v razredu prof. Boruta Zagoranskega na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter se izpopolnjevala pri prof. Marie-Andree Joerger v Strasbourgu. Njeno igranje odlikujejo tehnična bravuroznost, izrazna občutljivost in širok repertoarni razpon, kar jo uvršča med najvidnejše slovenske harmonikarje mlade generacije.

Foto: Glasbena Mladina, Jana Jocif


april 2026

TRIAKONTA, posvečeno najdbi najstarejšega glasbila na svetu

Jazz Punt Big Band in Boštjan Gombač, avtor dela: Žiga Stanič

Boštjan Gombač (rekonstrukcija neandertalčeve piščali, kabrca, fujara, školjka, žepna trobenta, zvočila, glas)

Jazz Punt Big Band so saksofoni: Olja Faletič, Katja Carli, Matic Mikola, Teja Hvala, Gašper Čopi; trobente: Domen Rovšček, Rok Kaltnekar, Vid Bavcon, Jakob Kenda; pozavne: Matija Mlakar, Vid Fortunat, Yulian Kapusta, Jakob Leban; klaviature: Giulio Scaramella; el. kitara: Nejc Simčič; bas kitara: Tomaž Mlakar; tolkala: Mia Kristan

Koncert v okviru projekta Najstarejša piščal je vključen v uradni program Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica.

Na koncertu bomo slišali glasbeno delo Triakonta, ki ga je posebej za to priložnost napisal skladatelj Žiga Stanič. Izhajajoč iz vrste vprašanj o funkciji glasbe nekoč in danes, je skladatelj Triakonto zastavil polistilistično tako v vsebinskem kot akustičnem smislu. Po njegovem mnenju je skladba »v nekaterih svojih razpokah sodobna, ali pa morda hkrati pra-stara«. Zasedba bo skupaj s solistom »združila vse razdalje v eno točko in oživila davno pozabljeno mistično izkušnjo«. Jazz Punt Big Band, ki letos obhaja 20 let delovanja, je izvedel več kot 200 koncertov doma in v tujini. Na dveh mednarodnih tekmovanjih big bandov, leta 2013 na Madžarskem in leta 2015 na Češkem, so člani zasedbe osvojili zlato plaketo in dosegli najvišje število točk. Zasedba je nastopila na znamenitem Nišville Jazz Festivalu v Srbiji in na Big Band Festivalu Šiauliai v Litvi. Boštjan Gombač, eden naših najbolj vsestranskih glasbenikov (mdr. član Katalene in številnih drugih projektov), se je že med študijem klarineta navduševal za različne inštrumente z vseh koncev sveta. Je mojster pihal in se je kot eden redkih pri nas specializiral za igranje na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali, iz katere je zmožen izvabiti sila bogate in nenavadne zvoke.

Foto: Bojan Tavčar, Jazz Cerkno


9. 5. 2026

GLASBA PRIPOVEDOVALKA NAJLEPŠIH ZGODB, koncert ob 100-letnici zbora

Akademski PZ Tone Tomšič
Zborovodja: Rahela Durič

Akademski pevski zbor Tone Tomšič v 2026 obeležuje 100-letnico svojega obstoja. V jubilejnem letu zbor načrtuje številne medijske in publikacijske projekte – med drugimi tudi koncertno turnejo –, s katerimi bo počastil svoj bogat prispevek slovenski glasbeni in kulturni dediščini. Vrhunec prazničnega leta bo slavnostna prireditev, ki bo potekala 3. oktobra 2026, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Do takrat bodo aktualni člani zbora nastopali na številnih koncertnih večerih po vsej Sloveniji, kjer bodo z glasbo in besedo oživljali zgodbe iz velike slovenske in svetovne zakladnice.

Dobra zgodba nas vedno prevzame, nagovori, začara ali nas spodbudi k razmisleku. Z izbranimi skladbami priznanih slovenskih (Lojze Lebič, Tine Bec, Katarina Pustinek Rakar, Anton Lajovic) in tujih (Johannes Brahms, Robert Lucas Pearsal idr.) skladateljev vas bomo popeljali v svet pripovedi, bajk in povesti – tistih, ki so jih nekoč zaupno šepetale naše babice in ki jih bomo mi nekoč pripovedovali svojim vnukom.

Pridružite se APZ Tone Tomšič na poti skozi stoletno tradicijo, v kateri bo glasba postala pripovedovalka najlepših zgodb. Pustite se začarati.

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani združuje študentke in študente fakultet Univerze v Ljubljani, ki sta jim skupni velika ljubezen do petja in želja po vrhunskem umetniškem ustvarjanju. Že od svoje ustanovitve leta 1926 se uvršča med najpomembnejše usmerjevalce slovenskega zborovskega petja. Repertoar zbora sestavljajo skladbe vseh glasbenozgodovinskih slogovnih obdobij, posebno pozornost pa zbor posveča sodobni zborovski literaturi. Zbor koncertira po Sloveniji in v tujini. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na številnih tekmovanjih. Največja mednarodna uspeha APZ sta osvojeni prvi nagradi na tekmovanju za veliko nagrado Evrope leta 2002 v Arezzu pod vodstvom Stojana Kureta in leta 2008 v Debrecenu pod vodstvom Urše Lah.

Letos zbor odhaja v Jurmalo na Mednarodno zborovsko tekmovanje Baltskega morja (IBSCC) in v Maribor na mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus. Obe tekmovanji spadata pod okrilje Velike nagrade Evrope za zborovsko petje. Hkrati že potekajo priprave za naslednje leto, ko bo zbor praznoval 100-letnico svojega obstoja.

Foto: Luka Žager Đurić