41. sezona GLASBENEGA ABONMAJA 2026 / 27
KONCERTI
KONCERTNI KABARET, koncert šansonov (10. 11. 2026)
Jure Ivanušič in NORDunk
MOJSTROVINE V MALEM FORMATU, koncert klasičnih miniatur (8. 12. 2026)
Matjaž Bogataj, Maruša Turjak Bogataj, Meta Fajdiga
LA VITA E BELLA, retrospektiven koncert (19. 1. 2027)
Vita Mavrič, Jaka Pucihar, Tomaž Gajšt, Klemen Smolej, Janez Krevel, Inti Pucihar ter spremljevalni vokali
VODA, KI SVETLO TEČE, klasičen koncert, poklon Ljubki Šorli (16. 2. 2027)
Andrea Pandolfo, Mojca Križnič, Andrejka Možina, Ester Pavlic, Aleksander Ipavec
NAŠE GOSTOLJUBLJE, živa glasbena spremljava in nemi film (13. 4. 2027)
Orchestra of the Imaginary
Vpis bo potekal od 21. 9. do 25. 9. 2026 za obnovitev abonmajev, abonente, ki želite obdržati sedež in od 28. 9 do 30. 9. 2026 za nove abonente.
Vpis bo na blagajni Kinogledališča in elektronsko preko spletnega obrazca.
41. ABONMAJSKA SEZONA 2026 / 27
KONCERTI
10. 11. 2026
KONCERTNI KABARET, koncert šansonov
Jure Ivanušič in NORDunk
Avtor projekta, kompozicije, besedila, vokal: Jure Ivanušič
NORDunk:
Andrej Antauer – bas kitara
Gregor Antauer – klavir, hammond
Bojan Logar – klarinet, alt saksofon, tenor saksofon
Tomaž Marčič – harmonika
Martin Rošer – bobni
Simon Šimat – akustična kitara, električna kitara
Trajanje: 90 minut
Koncertni kabaret osnovan na albumu Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije igralca, režiserja, scenarista, glasbenika in šansonjerja Jureta Ivanušiča v sodelovanju z izvrstno zasedbo NORDunk. Gre za vrhunski glasbeno-gledališki večer, kjer se skozi zbirko desetih šansonov intimni kabaret prepleta z rockersko energijo, filmsko atmosfero in simfoničnim razkošjem. Ivanušič pri njem sodeluje s skupino NORDunk, sam album na katerem je baziran performans, pa je posnel tudi s Simfoniki RTV Slovenija.
Projekt je nastajal skoraj dve desetletji – del skladb je na novo dokončan, del povsem nov –, s šansonom iz njega pa so Ivanušič & NORDunk zmagali na Festivalu slovenskega šansona 2025.
Slišati Jureta Ivanušiča in NORDunk pomeni izkusiti porogljiv teater, poln ironije in satire, ki skozi različne uglasbljene kratke zgodbe obravnava teme, ki zadevajo sodobnega slehernika: od sodobnega suženjstva, zblefiranih odnosov, upora in konformizma, revščine in nasilja, do strahu pred življenjem in strahu pred zapravljenim življenjem. Pred nami se zavrti kalejdoskop občutkov, od ljubezni in strasti, sreče in bolečine do notranje tesnobe in neizživetih sanj.
Foto: Borštnikovo Srečanje
8. 12. 2026
MOJSTROVINE V MALEM FORMATU, koncert klasičnih miniatur
Mna3 Trio
Mna3 Trio:
Matjaž Bogataj – violina
Maruša Turjak Bogataj – violončelo
Meta Fajdiga – klavir
Avtor besedilnih vložkov: Jan Krmelj
Bralec besedil: Igor Velše
Klasični koncertni programi so pogosto zgrajeni okoli velikih form – simfonij, sonat, koncertov. A obstaja tudi drugačen svet klasične glasbe: svet kratkih skladb, glasbenih miniatur, ki trajajo le nekaj minut, a so izjemne. To so skladbe, ki jih na odrih redko slišimo – ne zato, ker bi bile manj kakovostne, temveč zato, ker jih je težko umestiti v običajen koncertni okvir. Na tokratnem koncertu jim dajemo glavno vlogo. Skladbe, ki se bodo dopolnjevale z besedilnimi vložki pesnika Jana Krmelja, bodo čisto nova zvočna pripoved. Pripoved, ki bo za vas ustvarila prav posebno zvočno, vizualno in čustveno izkušnjo. Takšno, kakršne morda še niste vajeni in je še ne poznate.
Matjaž Bogataj je slovenski violinist, dejaven v Nemčiji. Magistrski študij solistične igre je z odliko zaključil v Gradcu, komorno glasbo pa študiral v Münchnu. Štiri leta je bil član Frankfurtskega opernega in muzejskega orkestra, od leta 2017 pa je vodja drugih violin v orkestru Bavarske državne opere. Aktivno se posveča tudi komorni glasbi.
Maruša Turjak Bogataj je solo violončelistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, magistrski in komorni študij pa z odliko zaključila v Münchnu. Leta 2012 je z bratom Matjažem ustanovila klavirski trio Munich ARTISTrio. Je prejemnica številnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih in dvakratna nagrajenka TEMSIG.
Meta Fajdiga je pianistka, ki je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Visoki šoli za umetnost v Zürichu. Izpopolnjevala se je v Brescii, leta 2016 pa postala solistka fundacije Orpheum Stiftung. Je prejemnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo, večkratna zmagovalka TEMSIG ter nagrajenka mednarodnih tekmovanj.
Jan Krmelj je gledališki režiser mlajše generacije, pesnik in avdiovizualni ustvarjalec. Izdal je tri pesniške zbirke. Režiral je več odmevnih predstav, med njimi Požigalce, Žabe, Proslavo in Razpoko, za katero je prejel Borštnikovo nagrado za režijo.
Foto: Urška Boljkovac / Kino Šiška
19. 1. 2027
LA VITA È BELLA, šansoni v ogledalu življenja
Vita Mavrič – vokal
Jaka Pucihar – klavir
Tomaž Gajšt – krilovka
Klemen Smolej – kitara
Janez Krevel – kontrabas
Inti Pucihar – bobni
Spremljevalni vokali: Samo Vovk Bojan Bratuž, Jasna Žitnik Remic in Jana Gamser
Trajanje: 90 min
V skoraj štirih ustvarjalnih desetletjih je Vita Mavrič izpilila interpretacijo in ji dodala globino doživljanja vsebine ter širok zvrstni razgled. Njeno nagajivo koketiranje iz prvih šansonjerskih nastopov se je postopoma prelevilo v drzno, do potankosti dodelano podajanje skrbno izbranega in vsebinsko izjemno pestrega repertoarja.
Presek slednjega boste slišali na retrospektivnem koncertu, Vita mu dodaja še dolgo pričakovano sodelovanje z bratom Vinkom Möderndorferjem, saj se v programu znajdejo tudi njegove pesmi v uglasbitvi Jake Puciharja. Poleg njih bodo na repertoarju tudi dela nekaterih ključnih domačih in tujih avtorjev šansonov: Janija Kovačiča, Jacquesa Brela, Lea Ferréja, Boruta Lesjaka in Arsena Dedića.
Pričakujte pravo mero šansonjerske nostalgije ter svežino novosti, v katerih odzvanja zrelo, grenkosladko sprejemanje mimobežnosti. »Zastor – spusti se sredi poklona!,« se glasi verz ene od Möderndorferjevih pesmi. Retrospektivni koncert Vite Mavrič nikakor ni naključni dogodek; je premišljena postaja njene odrske poti, obenem pa praznovanje dveh okroglih obletnic: poleg njenega življenjskega jubileja še tridesetletnice umetniškega sodelovanja s pianistom in aranžerjem Jako Puciharjem, ki je avtor vseh priredb na Vitinih zadnjih albumih in soustvarjalec večerov »La vie en rose«, na tokratnem večeru »La Vita e bella« pa poleg vloge pianista prevzema tudi vloge skladatelja, aranžerja in dirigenta.
Foto: Plesni Forum Celje
16. 2. 2027
VODA, KI SVETLO TEČE, avtorski večer, poklon Ljubki Šorli
Andrea Pandolfo – avtor glasbe, trobenta, krilni rog, klavir, vokal
Mojca Križnič – violina
Andrejka Možina – violončelo, vokal
Ester Pavlič – harfa
Aleksander Ipavec – harmonika
Voda, ki svetlo teče je posvečena pesnici, vzgojiteljici in glasbenici Ljubki Šorli, njenemu možu, skladatelju in zborovodji Lojzetu Bratužu, ter reki, ki ju je za vekomaj stkala in povezala – Soči. Ljubka in Lojze sta navdihnila skladbo, po kateri nosi ime celotni koncert, »Voda, ki svetlo teče«, in skladbo »Lojzetov klavir« (Il piano di Lojze), skomponirano na njegovem klavirju. Iz vsega tega klije in črpa navdih glasbeno raziskovanje Andrea Pandolfa. Voda, ki svetlo teče želi programsko obdržati nasprotja, jih pripraviti do dialoga in srečanja, vse do rešitve in izteka – do končnega izliva proti luči, proti morju, ki vse zaobjema in sprejema. Vodo rek in morja, ki jo sprejema, umetniki vidijo kot povezavo in ozdravitev, kot »most« med različnimi narodi, ki naseljujejo svet, kot strugo sprejetja za vse tiste, ki iščejo mir in harmonijo onkraj fizičnih in miselnih meja. Simbolna zasedba kvinteta Voda zrcali ta namen: harfa je svetloba vode; godala so njene globine; trobila so dinamična zapletenost resničnosti, hkrati temne in svetle; pojoči glas so glasovi bitij, ki prebivajo na njenih bregovih; harmonika pomeni vezi in sprejetost; klavir pa predstavlja zemljo brez meja.
Andrea Pandolfo se je rodil v Rimu. Po diplomi iz trobente na Konservatoriju v Perugi se je izpopolnjeval na Akademiji Santa Cecilia v Rimu. Poleg solistične dejavnosti deluje kot avtor in aranžer glasbe za gledališče, film in televizijo. Med njegovimi vidnejšimi deli velja omeniti glasbo za film In un altro Paese režiserja Marca Turca, za katerega je napisal in orkestriral glasbeno podlago, ter film Go Go Tales Abela Ferrare, pri katerem je sodeloval kot soavtor, orkestrator in aranžer. Je solist, avtor in aranžer za zasedbe, ki segajo od sodobnih interpretacij klezmer glasbe do stare in sodobne glasbe ter jazza. Je ustanovitelj skupin, kot so Klezroym, Travel Notes Project, Kind Of Satie, Out of Tune in Trio Caterina. S svojo glasbo in instrumentom je nastopal po vsej Evropi v najrazličnejših okoljih: od mestnih trgov ter festivalov etno (world music) in jazz glasbe do najprestižnejših dvoran klasične glasbe. Od leta 2018 je član zasedbe »Bakalina Velika«. Od leta 2019 poučuje trobento in rog na Glasbeni šoli Tolmin. Živi v Gorici v Italiji.
Foto: Andrea Pandolfo
13. 4. 2027
NAŠE GOSTOLJUBLJE, živa glasbena spremljava in nemi film
Orchestra of the Imaginary
Glasba in priredba: Andrej Goričar
Orchestra of the Imaginary v zasedbi:
Andrej Goričar – klavir in dirigiranje
Irena Rovtar Benda – flavta
Jakob Bobek – klarinet
Miha Mitev – fagot
Primož Zemljak – rog
Ana Mezgec – violina
Gea Pantner Volfand – viola
Milan Hudnik – violončelo
Izvirni naslov filma: Our Hospitality
Režija: Buster Keaton, John G. Blystone
Država: ZDA
Leto: 1923
Izvorni nosilec: 35 mm
Barva: črno-beli
Zvok: nemi
Podnapisi: slovenski (sp)
Trajanje: 75 minut
Skladatelj in pianist Andrej Goričar bo z osemčlanskim orkestrom v živo spremljal filmsko klasiko Naše gostoljubje, eno največjih del Busterja Keatona. Film duhovito prikaže klanovsko sovraštvo v času pred ameriško državljansko vojno. Keaton igra Willieja McKaya, ki se na poti po dediščino zaljubi v dekle, ne vedoč, da sta njuni družini smrtna sovražnika. Ko jo obišče, ga rešuje južnjaški kodeks: sovražniku ne smejo nič, dokler je v hiši. Da bi preživel, mora Willie ostati notri – kar vodi v niz domiselnih, komičnih zapletov in vratolomnih akcijskih prizorov, značilnih za Keatona. Naslov filma je sarkastičen, njegov humor pa brezčasen.
Opus Andreja Goričarja sega od klasičnih glasbenih oblik do glasbe za film in gledališče. Njegova dela – koncertne klasične kompozicije ali odrske in filmske stvaritve – so izvedli različni uveljavljeni solisti, komorne skupine in orkestri. Leta 2010 je zmagal na mednarodnem tekmovanju skladateljev 2 Agosto v Bologni, na katerem je žiriji predsedoval Ennio Morricone. Leta 2019 je osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju skladateljev v Italiji IV International Composition Prize SEM 2019. Goričar je od leta 1996 hišni pianist Slovenske kinoteke, ki je s svojimi deli in improvizacijo na klavirju pospremil velik repertoar neme klasike tako doma kot v tujini.
Foto: Kaja Brezočnik