41. sezona GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 2026 / 27
BOJ NA POŽIRALNIKU, humoristična tragedija (17. 11. 2026)
Prešernovo gledališče Kranj
NA DRUGI STRANI, drama (22. 11. 2026)
Slovensko stalno gledališče Trst
KJE JE PRIMADONA, komedija (12. 1. 2027)
Gledališče Koper in Mestno gledališče Ptuj
USJE SE JE DALU, komedija (10. 2. 2027)
SNG Nova Gorica
MALOMEŠČANSKA SVATBA, komedija (marec / april 2027)
Slovensko ljudsko gledališče Celje
PODROBEN PROGRAM ABONMAJA si lahko preberete v KNJIŽICI, ko bo izdana
Vpis bo potekal od 29. 9. do 3. 10. 2026 (prvi teden za obnovitev abonmajev, abonenti, ki želite obdržati sedež) in od 6. do 10. 10. 2025 za nove abonente.
Vpis bo na blagajni Kinogledališča in elektronsko preko spletnega obrazca.
41. ABONMAJSKA SEZONA 2026 / 27
OPISI PREDSTAV
17. 11. 2026
BOJ NA POŽIRALNIKU, humoristična tragedija
gledališka črtica po noveli Prežihovega Voranca
Prešernovo gledališče Kranj, koprodukcija Mestno gledališče Ptuj
Avtor: Lovro Kuhar – Prežihov Voranc
Režiser: Jernej Lorenci
Koreograf in asistent režiserja: Gregor Luštek
Dramaturginja: Marinka Poštrak
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografka: Belinda Radulović
Avtor glasbe in zvoka: Branko Rožman
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Nejc Plevnik
Oblikovalca zvoka: Matija Zelič, Stefan Gladović
Oblikovalec maske: Matej Pajntar
Asistent dramaturginje: Tilen Oblak
Asistent avtorja glasbe in zvoka: Jure Žavbi
Igrajo: Darja Reichman, Živa Selan, Blaž Setnikar /Gregor Luštek k. g., Branko Jordan k. g.
Predstava traja 2 uri in nima odmora.
Kako daleč je človek pripravljen iti, da zaščiti svoj dom in svoje dostojanstvo?
Uprizoritev Vorančevega Boja na požiralniku, v kateri spremljamo zgodbo Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je jasno zakoličena v poetiki Jerneja Lorencija in združuje pripovedništvo s performativnim prikazovanjem fizičnega napora. Z malenkostnimi rezi slišimo tako rekoč celotno besedilo novele, z zahtevnimi, za igralce in gibalca izčrpajočimi akcijami pa uprizoritev izriše vsebinske odtenke in podtekst novele; spregovori nam o neizmerni krutosti zgodovinskega trenutka, krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod, s čimer zgodba Dihurjevih postane tudi naša, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj, čeprav mogoče v malce bolj »sofisticirani« in prikriti obliki. Nasilje zaradi preživetvenih stisk in nemoči, v boju z zemljo in birokracijo, ne glede na vas ali mesto, zmeraj najde svojo pot do krutosti.
Nagrade: Likovna in zvočna podobe predstave – posebna nagrada po presoji žirije na 55. Tednu slovenske drame, 2025
Darja Reichman – nagrada, ki jo podeljujeta PGK in časopis Gorenjski glas, za izjemno igralsko stvaritev v sezoni 2024/2025 za vlogo v predstavi
Foto: Nada Žgank
22. 11. 2026
NA DRUGI STRANI, drama
Slovensko stalno gledališče Trst
Avtor: Ariel Dorfman
Režija in priredba: Marcela Serli
Prevod: Janko Petrovec
Scena: Maria Spazzi
Asistentka scenografije: Nina Donatini
Kostumi: Erika Baldè
Glasba: Daniele D’Angelo
Oblikovalec luči: Omar Scala
Asistentka režiserke: Elena Husu
Lektor: Martin Vrtačnik
Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Franko Korošec in Borut Doljšak
Trajanje: 1 ura 5 minut in nima odmora.
Tekst na tragikomičen način govori o absurdnih ločitvah in posredno o tem, da je (tudi današnja) realnost bolj presenetljiva in paradoksalna od fikcije. »Na drugi strani« je zgodba o mejni črti, ki se po vojni zariše z birokratsko natančnostjo tudi tam, kjer njena prisotnost nima smisla in pogojuje vsakdanje življenje in odnose protagonistov. Tekst z govorico absurda privablja nasmeh, prikriva pa misel na pretekle in še aktualne zidove, od odnosov med Palestino in Izraelom do mehiško-ameriške meje. V širšem smislu je alegorija zidu, ki ločuje dobre od zlih, moža od žene, otroka od staršev, preteklost od sedanjosti, laž od resnice.
Beseda režiserke: »Dorfmanov tekst nas vodi k arhetipu, odločilnemu dejanju, h komični tragediji, ki priklicuje zlovešče bojne igre ter pripoveduje o preživetju in mejah, resničnih in metafizičnih. O mejah, ki nas včasih ločujejo tudi od ljudi, ki jih ljubimo, ali so postavljene na nezaupanju do tistih, ki mislijo drugače kot mi. To se dogaja mnogim obmejnim narodom, ki doživljajo ali so doživeli vojno.«
Spremljevalni program k predstavi: V okviru gostovanja predstave bomo organizirali spremljevalni dogodek razvoja občinstev z naslovom NA DRUGI STRANI – MEJE V NAS, in sicer kot pogovorni večer s prevajalcem Jankom Petrovcem, ki je tudi novinar, dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rima. Dogodek bo zasnovan kot javni pogovor ob besedilu Ariela Dorfmana, o temah, ki jih predstava odpira: meje, družbene delitve, absurdnost realnosti ter o širšem družbenem kontekstu. Dogodek bomo vključili v cikel javnih predavanj Podpisani, z gostom se bo pogovarjal prevajalec Zdravko Duša.
Foto: Luca Quaia
12. 1. 2027
KJE JE PRIMADONA?, komedija zmešnjav
Gledališče Koper in Mestno gledališče Ptuj
Avtor: Ken Ludwig
Prevajalka: Tina Mahkota
Režiserka: Katja Pegan
Scenograf: Marco Juratovec
Kostumograf: Alan Hranitelj
Avtor glasbe: Mirko Vuksanović
Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž
Lektor: Martin Vrtačnik
Korepetitorica: Ana Erčulj
Asistentka režije: Renata Vidič
Igrajo: Lara Jankovič, Pia Skvarča, Rok Ličen, Sara Gorše, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Mak Tepšić, Mojca Partljič
Trajanje: 2 uri in 20 minut in ima en odmor.
Cleveland, 1934. V tamkajšnji operni hiši je vse pripravljeno na nastop svetovno znane sopranistke. Toda primadona se počuti slabo, poseže po uspavalih in alkoholu … Odpoved predstave bi za operno hišo pomenila propad, zato na prigovarjanje intendantke vskoči neopazna, toda pevsko nadarjena asistentka. V trenutku, ko se znajde na odru, pa se prava primadona prebudi in napoti v Opero. Za popolno zmedo poskrbita še pohotna snubca, svoje pa doda tudi muhasta predsednica opernega društva.
Predstava je nastala v koprodukciji Gledališča Koper, ki letos praznuje 25 let, in Mestnega gledališča Ptuj, ki letos praznuje 30 let delovanja. Zato sta predstavo – komedijo zmešnjav v opernem gledališču – zasnovali kot praznovanje jubilejev obeh gledaliških hiš. Predstavo zaznamujejo duhoviti dialogi, predvsem pa elementi bulvarne komedije, kot so preobleke, zamenjave oseb, hiter tempo in številna presenečenja.
Foto: Jaka Varmuž
10. 2. 2027
USJE SE JE DALU, humoristična tragedija
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, koprodukcija Zavod Scaramouche, GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica
Avtor: Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj
Režiserka: Tereza Gregorič
Asistent režiserke: Jure Srdinšek
Dramaturginja: Tajda Lipicer
Lektorica: Anja Pišot
Scenografa: Dan Pikalo, Jan Rozman
Kostumograf: Andrej Vrhovnik
Avtor glasbe in korepetitor: Anže Vrabec
Avtorji glasbenega izbora: Tereza Gregorič, Borut Petrović, Anže Vrabec
Oblikovalec svetlobe: Matjaž Bajc
Oblikovalec zvoka: Vladimir Hmeljak
Strokovni sodelavec za zgodovino: Marko Klavora
Strokovni sodelavec za dramaturgijo: Blaž Lukan
Asistentka dramaturginje (študijsko): Karin Winkler
Igrajo: Patrizia Jurinčič Finžgar, Marjuta Slamič, Borut Petrović k. g., Jakob Šfiligoj, Matija Rupel, Anže Vrabec k. g. / Blaž Pahor k. g.
Trajanje: 1 ura 50 minut ter nima odmora.
Usje se je dalu je komedija, rojena iz življenja ob meji. Zgodbe pričevalk in pričevalcev se na humoren način dotikajo različnih – tudi perečih ali celo usodnih – tem, problemov in fenomenov, ki so ključno zaznamovali socialne in ekonomske razmere posameznikov ter skupnosti. Ponujajo zanimive primerjave in pojasnjujejo generacijske razlike, predvsem pa s smehom povezujejo občinstvo in ga nagovarjajo k razmisleku.
Usje se je dalu je sklepna uprizoritev projekta Sezona obiranja zgodb, ki ga je kot del uradnega programa GO! 2025 razvijal Zavod Scaramouche pod umetniškim vodstvom Tereze Gregorič. Ustvarjalna ekipa je zbrala več kot 70 pričevanj ljudi, ki so živeli in živijo ob slovensko-italijanski meji. Skozi njihova pričevanja se izrisuje podoba bivanja na robu dveh svetov – razklanost med dvema mestoma v dveh državah nasprotujočih političnih ideologij. Zgodbe malih ljudi, ki jih uradna zgodovina pogosto spregleda (nekatere so bile v okviru projekta prvič zapisane), ponujajo globok uvid v snovno in nesnovno kulturno dediščino primorske regije, prispevajo k sestavljanju mozaika zgodovine slovenstva ter nudijo kritično refleksijo razmerij med preteklostjo in sodobnostjo. Ustvarjalci nadgrajujejo dokumentarne materiale z umetniškim obdelovanjem tako, da poudarjajo komične dimenzije vedrine in humorja, ki se že v samih pričevanjih kaže kot zvest spremljevalec regijskega »duha«. Ob tem raziskujejo kontinuiteto in tradicijo mediteranske komedije ter njenih arhetipskih likov, ki se v uprizoritvi Usje se je dalu soočajo s sodobnimi pristopi pripovedovalskega gledališča.
Foto: Peter Uhan
marec / april 2027
MALOMEŠČANSKA SVATBA, komična enodejanka
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Avtor: Bertolt Brecht
Prevajalka: Urška P. Černe
Avtorja uprizoritvene verzije besedila: Tatjana Doma, Primož Ekart
Režiser: Primož Ekart
Dramaturginja: Tatjana Doma
Scenograf: Marko Japelj
Kostumografka: Tina Kolenik
Skladatelj in korepetitor: Drago Ivanuša
Koreografka: Rosana Hribar
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Lektorica: Živa Čebulj
Avtor prepesnitve Balade o deviškosti: Primož Ekart
Igrajo: Branko Završan, Lučka Počkaj, Lucija Harum, Eva Stražar, Žan Brelih Hatunić, Andrej Murenc, Barbara Medvešček, Damjan M. Trbovc, Borut Doljšak, k. g.
Trajanje: 1 ura 15 minut in nima odmora.
Med slavnostnim poročnim kosilom, ki naj bi bil najlepši dogodek v skupnem življenju mladega para, gre vse narobe. Poročni dan se sprevrže v katastrofo. Člani družine in prijatelji se najprej družijo v vsakdanjem, skoraj naturalističnem pogovoru, med obedom pa začnejo pozabljati na primerno obnašanje in vljudnost ter odkrito pokažejo svoje sovraštvo in neumnost. V njihovih pogovorih se razkrijejo zamolčane skrivnosti, ki vse prisotne postavljajo v vse prej kot lepo luč, in zdi se, da bo skupaj s pohištvom propadel tudi komaj sklenjeni zakon mladoporočencev.
Brecht si je z obilo humorja privoščil zlagano malomeščansko moralo. Malomeščanska svatba je družbena satira in komedija, ki brezkompromisno razkriva lažen svet malomeščanskega blišča kot svet laži, dvojne morale prevar, plitkosti, pritlehnosti in bede, kjer se vsi pretvarjajo, da so boljši, pametnejši in sposobnejši. Največje odlike Malomeščanske svatbe so izvrsten dialog, odlična besedna komika, nepričakovani obrati, večpomenskost, ki razkrivajo pravo podobo zlagane popolnosti meščanskega okolja.
Ljudje, ki se pretvarjajo, da so nekaj, kar niso – se je malomeščanstvo, kot ga obravnaval Bertold Brecht v drami Malomeščanska svatba iz leta 1919, sploh kaj spremenilo?
Foto: Jaka Babnik